Tretma Iskre Življenja je naraven in univerzalen način osvobajanja starih energij iz naše celotne pojave, ki omogoča vračanje vseh resničnih delov sebe nazaj v telo. Izhaja iz verovanja, da smo vsi holografska bitja oziroma da naši aspekti hkrati obstajajo v vseh časih, prostorih, dimenzijah in realnostih. Pri tem določen del ali lekcija lahko izvirata iz drugega nivoja realnosti, vendar vseeno vplivata na našo delovanje tukaj in zdaj. Preko te zavesti lahko dostopimo do vseh ravni in plasti našega bitja – do nivojev in globin, ki so nam bili vse do sedaj skriti.

Glavni nameni tretmaja-terapije so:

  • dvig vaše lastne vibracije in posledično vaše zavesti in osebnosti;
  • povrnitev vaše identitete, notranje moči, lastne vrednosti, strasti do sebe in življenja, zavesti o sebi, ljubezni do sebe, vašega zdravja,…

Tekom življenja in preko potovanja naše duše smo v svoj pojav shranili veliko energij, ki vibrirajo na zelo nizki ravni, zato je dvig vibracije in zavesti ključnega pomena za naš osebni in duhovni razvoj. Na osebnih srečanjih vam pomagam osvoboditi se starih energij, ki so ujete ali se jih oklepate, ter ozavestiti stare vzorce in podzavestne programe. Preko osebnih tretmajev želim v ljudeh prebuditi strast do življenja in sebe, t.j. najti stik in povezavo s fizičnim telesom, čustvi, mentalnim telesom, dušo, svojo lastno identiteto in zavestjo. Brez strasti in plesa naše duše se veliko težje zavemo samih sebe, zato je pomembno, da čutimo hrepenenje in upanje ter da zaupamo vase in v življenje. Kadar je naša strast zmanjšana, se lahko hitro pojavijo težave, kot sta npr. depresija in brezvoljnost. S prebuditvijo vitalne (življenjske, kreativne) energije ter s čiščenjem vzorcev in podzavestnih programov, ki stojijo nasproti naši resnični svobodi, pa se naše življenje lahko zelo hitro spremeni na bolje.

Področja, ki jih obravnavam pri terapevtskem delu z ljudmi, so:

Vpliv zgodnjega otroštva, staršev, primarne družine

Eno od ključnih področjih dela na osebi je področje našega otroštva, staršev oziroma vplivov naše primarne družine na nas. Vpliv mame in očeta (ali skrbnikov) zaznamuje našo osebnost v največji meri, kar se tiče tega življenja. Velik del naših vzorcev, doživljanj, emocij, programov, načinov delovanja, strahov, mask, odrezanih delov nas samih, ujetosti in travm izhaja iz odnosa med nami in mamo in nami in očetom in celotne dinamike, atmosfere in dogajanj v primarni družini.
Nas notranji otrok je večino svojih ran in poškodb dobil iz tega zgodnjega obdobja in odnosov v med družinskimi člani in pri mnogih ljudeh je to lahko glavno področje dela na sebi in tudi dolgotrajno področje delovanja.
Veliko ljudi se ukvarja z duhovnostjo in »new ageom« vendar se velikokrat ne dotaknejo tega področja in tega aspekta. V teh primerih nam novodobna duhovnost velikokrat sploh ne more pomagati, ampak je veliko bolj učinkovita neke vrste (duhovna) ali pa čisto klasična psihoterapija.

Uravnovešanje živčnega sistema

Pretežni del terapije obsega osvobajanje živčnega sistema oziroma osvobajanje starih energij iz celičnega (holografskega) spomina ter iz vseh ostalih sistemov. Čiščenje in uravnavanje živčnega sistema je samo po sebi zelo učinkovito in večini ljudi že samo ta postopek omogoči veliko olajšanje in globoko sprostitev ter osvoboditev bremen in težav na celičnem (holografskem nivoju).

Pri uravnovešanju živčnega sistema se sproščajo in osvobajajo več ali manj vsi ostanki dogodkov in situacij, ki so se nam zgodili v življenju in so nas na kakršenkoli način zaznamovali ter vplivali na nas. Osvobajajo se čustveni in energetski naboji ter mnogo tistih naših delov, ki smo jih tako ali drugače morali potlačiti, zamrzniti ali skriti in so sčasoma postali otopeli, »neživi« (stres, bremena, živčnosti, travme in podobna stanja).

Čiščenje in osvobajanje živčnega sistema se dotakne vseh starih energij, ki so se v nas pričele shranjevati že takrat, ko smo prišli v trebuh naše mame. Že v tem obdobju so na nas lahko vplivali ter se vtisnili v naše globine občutki, čustva, prepričanja, navade, miselni vzorci in stanja obeh staršev, s katerimi smo se potem razvijali in odraščali. Njuni vplivi so postali del naše osebnosti in del našega čustveno-miselnega ustroja. Ko smo se rodili, smo od okolice pričeli vase sprejemati še stare energije bratov in sester, dedkov in babic, sorodnikov, prijateljev in celotne okolice.

Na tretmajih osvobajamo tiste situacije in dogodke iz našega otroštva, ki niso bili prijetni in so nas na kakršenkoli način zaznamovali ter v nas pustili rano, brazgotino, ujeto energijo ali čustvo. Ozavestimo celotno mladost in vse, kar nas je zaznamovalo v šolah, pri hobijih in predvsem v družini. Poleg izvorne družine in ljudi iz našega otroštva osvobajamo tudi energije, ki so bile predane na nas ali smo jih sprejeli od naših bivših in sedanjih partnerjev ter od naših otrok, prijateljev, hobijev, službe (podjetij, ljudi, dela,…), zdravnikov, učiteljev in drugih ljudi. Zelo pomembne so tudi situacije, kot so nesreče, poškodbe, bolezni, zlorabe oziroma katerikoli drugi travmatični dogodki, ki so se pripetili nam ali pa ljudem v naši bližini (predvsem družinskim članom in partnerjem).

Energije, ki smo jih sprejeli od ljudi ali so bile predane na nas, niso slabe ali negativne; so samo stare in predvsem niso naše in ne resonirajo z našo resnično naravo. Zakaj bi torej v sebi nosili čustva, bremena, težave drugih ljudi ali energije nas, ki izvirajo iz preteklosti?

Naš Višji jaz (naša podzavest) ve o nas prav vse. Iz kateregakoli obdobja življenja, iz katerekoli ravni, plasti, dimenzije, časov in prostorov, kjer smo kot zavest ali duša bivali – prav vse je shranjeno v naši podzavesti ali Višjem jazu.  Zato preko stika s svojo podzavestjo lahko dostopimo do vseh naših nivojev in delov.

Vse, kar se nam v življenju zgodi, se zapiše v naše celice, v naše telo, organe, naše energetsko polje, našo podzavest, zavest in  holografske nivoje. Vsi dogodki tako ali drugače vplivajo na naš živčni sistem, ki pa je neločljivo povezan z našim fizičnim telesom (fizično zdravje), čustvi (v večini primerov smo se ljudje že v zgodnjem otroštvu »naučili«, da čustva niso dobra, in ker jih dojemamo kot preveč boleča, mislimo, da jih moramo tlačiti in ne izražati – ne biti v stiku z njimi), umom in predvsem podzavestnim umom (podzavestjo – podzavestnimi vzorci, programi in prepričanji, ki nas nevede vodijo v življenju) ter z dušnim in duhovnim delom nas samih.

Pri ljudeh, ki so bolni ali pa so preboleli bolezni in imeli poškodbe (operacije, zdravila ipd.) ali druge težje življenjske situacije, prinese uravnavanje živčnega sistema neverjetno učinkovite rezultate.

Kolektivne energije

Pri večini ljudi je uravnovešanje in osvobajanje kolektivnih energij zelo pomembno, saj  te bivajo nad nami kot neviden plašč, ki zadržuje in omejuje mnogo aspektov v nas, ki bi se sicer lahko svobodno razvijali. Ujetost v kolektivne energije nas največkrat zelo bremeni, saj se v tem primeru ne soočamo samo z lastnimi bremeni, temveč tudi s kolektivnimi, ki so običajno prevelik zalogaj za večino od nas.

Kolektivne energije lahko izhajajo iz Zemeljskih nivojev (kar smo ustvarili ljudje preko tisočletij) in iz kozmičnih nivojev (zvezd, planetov, Vesolja).

Najbolj pogoste kolektivne energije, v katere smo ujeti oziroma ki vplivajo na nas, so kolektivne energije krivde, sramu, jeze, besa, sovraštva, žrtve, žalosti, depresije, kontrole, nadzora, boja za moč, zamere, žrtvovanja, vojne in bolezni. Tu lahko načeloma govorimo o vseh vzorcih, programih in čustvih, ki obstajajo v ljudeh. Med najmočnejše kolektivne energije sodijo tudi zavesti cerkve in religije ter duhovna prepričanja, ki s svojimi nauki omejujejo lastno svobodo in izvirne ideje posameznika.

Neuravnovešeni aspekti in deli duše

S tem, ko osvobodimo kolektivno energijo, ustvarimo prostor za osvobajanje tistih aspektov nas, ki so izven časa in prostora. To so deli nas, ki smo jih v preteklosti »izgubili« v tem življenju, predvsem pa v prejšnjih časih in prostorih (lahko verjamete v prejšnja življenja, ni pa to pogoj). Ravno tako so to tudi deli nas iz drugih realnosti, dimenzij, prostorov in svetov.

Tako v tem kot v prejšnjih življenjih smo doživeli veliko neprijetnih situacij in dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali naš celoten pojav in tako vplivali na našo dušo in zavest. Velikokrat se je ob teh neprijetnih situacijah zgodilo, da se je del osebnosti, duše ali zavesti (aspekt nas) odtrgal od nas in ostal ujet v tistem času in prostoru.

V večini primerov nas ti ujeti aspekti omejujejo in bremenijo, kar je razumljivo, saj so še vedno ujeti v travmi, šoku, bremenih ali zmedenosti, zaradi katerih niso svobodni in v ravnovesju s sedanjostjo. Nekateri so lahko celo zlobni, jezni in žalostni, v depresiji, krivdi in kontroli, v borbi za moč in potrebi po maščevanju ali pa imajo kakršnokoli drugo lastnost, ki nas omejuje in bremeni. Aspekti izvirajo iz tega življenja, iz naših prejšnjih življenj, iz linije prednikov in iz vzporednih realnosti. Vplivajo na naša mišljenja in občutenja ter na dojemanja realnosti in odnosov. Ker so stara – ujeta v starih energijah, nam preprečujejo, da bi živeli svobodno življenje in se razvijali v naši zavesti in osebnosti. Teh aspektov je lahko nekaj deset ali celo na tisoče.

Vezi, navezave in odvisnosti

Zelo pomembno je, da se tekom terapije osvobodijo vezi, navezave in odvisnosti od vsega, kar je pripeto na nas ali na kar smo pripeti mi. Gre predvsem za ljudi, zlasti naše starše, družinske člane, partnerje in otroke, prijatelje, učitelje (predvsem duhovne učitelje), hobije, religijo ipd.

Pri tem se ne osvobodimo samo vezi in navezav, temveč tudi delov ljudi oz. njihovih energij, ki so v nas, in delov nas, ki so v drugih. Vezi in navezav ni problem osvoboditi, vendar pa se te vezi takoj vzpostavijo nazaj, če se hkrati ne osvobodi tudi že omenjenih delov (dejansko lahko v sebi nosimo dele drugih in mi lahko predamo dele sebe drugim – to delamo zaradi kompenzacij in odvisnosti). Če delov ne osvobodimo, v sebi še vedno nosimo vibracijo npr. neke osebe in ta vibracija bo ponovno vzpostavila vez z osebo, ki v sebi nosi isto vibracijo.

Že od otroštva smo bili naučeni, da se z ljudmi navezujemo in povezujemo preko vezi in navezav ter preko predajanja naše moči drugim in obratno. Pri večini ljudi je to najbolj povezano z družinskimi člani, partnerji, otroci, dobrimi prijatelji, učitelji, šefi in podobnimi. Nekateri ljudje se želijo navezovati skoraj z vsako osebo, ki jo srečajo v življenju. Navezujemo se tudi na koncepte, ideologije, subkulture, prepričanja, skupine oziroma na karkoli, kar obstaja. V duhovnem svetu se ljudje lahko navezujejo na bitja, religije, guruje, tehnike, tradicije in podobno.

Najprej se na terapijah osvobodijo vezi in navezave, ki jih imamo v življenju z vsemi ljudmi, ki so nas tako ali drugače zaznamovali in vplivali na nas, tretma pa vključuje tudi ljudi, ki so že zapustili ta svet, predvsem sorodnike in družinske člane. Pri ženskah se uravnovesi tudi energije v primeru splava-abortusa. Duša dojenčka ali vsaj njen ostanek in čustveni naboj samega dogodka sta lahko še vedno prisotna v telesu in energiji osebe, kar lahko zelo vpliva na razpoloženje, hormonsko ravnovesje, občutke, čustva in fizično telo osebe.

Vzorci, programi in prepričanja, ki nas omejujejo

Predvsem v otroštvu, pa tudi v prejšnjih življenjih, smo si ustvarili mnogo (podzavestnih) vzorcev, programov in prepričanj, preko katerih živimo svoje življenje in nas v življenju vodijo.

Programi, vzorci in prepričanja ne prihajajo le od naših staršev in linije prednikov, temveč tudi od družbenih sistemov, vpliva religij in ideologij ter subkultur.

Mnogi so posledica neprijetnih izkušenj in situacij, pri katerih je naš resnični-naravni del doživel šok, travmo ali nerazumevanje in nato preko obrambnega mehanizma namesto resničnih delov nas ustvaril »umetne«, neresnične dele, ki smo jih nato prevzeli za svojo resnico in le-ti v večini primerov ostajajo v bolečini, ranah in nerazumevanju.

Te umetno ustvarjene maske lahko poimenujemo tudi »ego«. Žal celotna družba deluje tako, da vsak dan sproti poustvarja in hrani naše maske in umetne dele nas samih, zato je za vsakega izmed nas to, da si resničen in živiš iskreno ter naravno življenje, velik izziv.

Bremena, teža in karma iz linije prednikov

Ena večjih lekcij življenja je preseganje teže, bremen, navad, načinov, prepričanj in zapisov, ki smo jih podedovali po biološki liniji prednikov. Nekateri nimajo večjih izzivov na tem področju, spet drugim pa so preseganja vplivov prednikov življenjske lekcije in učenja. Njihovi vplivi so zapisani globoko v naših celicah, naši podzavesti in vsakodnevnih življenjskih navadah – v njih so shranjena vsa čustva, prepričanja, programi, verovanja, vzorci, travme, šoki, laži, neresnice in dogodki, ki so se zgodili v celotni liniji prednikov.

Na terapiji vsaj deloma sprostimo naboje in energetske zapise, ki izhajajo iz tega področja, na celičnem in dušnem nivoju. Nekateri zapisi prednikov so lahko zelo trdovratni in jih včasih ni lahko osvoboditi; preseganje lahko traja dalj časa, vendar pa se na terapiji lahko takoj osvobodijo naboji in teža.

Tako osvobodimo vse naše mame in vse naše očete. Osvobodimo tudi težo prednikov iz vaših otrok in vnukov ter vse ostale stare energije, ki so shranjene v liniji prednikov – vsa stara čustva, navade, načine, misli, ideje, prepričanja, strahove, probleme, bolezni, travme, šoke itd.

Za vse nas je to področje zelo pomembno, saj je linija prednikov eno izmed treh področij, od koder nosimo svojo preteklost in bremena.

“BODYWORK” – FIZIČNO DELO NA TELESU
Maori iz Nove Zelandije že tisočletja nosijo v svoji tradiciji različne naravne načine zdravljenja in pomoči človeku. Ena izmed njih je tudi njihov “bodywork”, ki vključuje globoko delo na tkivih in mišicah. Pa vendar to ni le delo na fizičnem telesu, ampak kot pravijo Maori se preko fizičnega telesa uravnovešajo, zdravijo, celijo in hramonizirajo vsi ostali nivoji (čustven, umski, dušni, energetski, duhovni, srčni, zvezdni in ostali nivoji). Namen njihovega dela je usklajevati vse nivoje nazaj v ravnovesje osebne matrice celotnega bitja.

Neverjetno učinkovita, vendar tudi zelo intenzivna metoda zdravljenja in sproščanja.

Prebujanje in zdravljenje (negovanje) notranjega otroka

Prebujanje in zdravljenje notranjega otroka je eden najpomembnejših aspektov dela na sebi, saj se v njem skriva naša osnovna življenjska in kreativna energija, hkrati pa so to primarni, naravni in resnični deli nas, ki pa so bili po navadi že v ranem otroštvu poškodovani in zanikani.

Notranji otrok v sebi nosi zaklade našega bitja, vendar se v današnjem času bolj uporablja izraz »ranjen notranji otrok«, saj kot družba v sebi nosimo globoke rane in poškodbe, ki so zakopane globoko pod našimi obrambnimi mehanizmi in čustvenim ter umskim balastom.

Pri delu z notranjim otrokom ne gre toliko za osvobajanje in čiščenje (vsaj ne na način, ki se ga v terapijah uporablja za ostala omenjena področja), temveč predvsem za pot ponovnega čutenja in občutenja tistih občutkov in čustev, ki smo jih morali zatreti in potlačiti ter so poškodovani in ranjeni.

Gre za način negovanja in celjenja preko nežnosti, ljubezni, sočutja, topline, varnosti, brezpogojnega sprejemanja in empatije v daljšem procesu, kjer se oseba sooča s svojimi notranjimi bolečinami, ranami in neprijetnostmi – gre za notranjo katarzo, ki spremeni naše življenje.

Čustva, občutki

Eno najpomembnejših področij pri osebni rasti, stiku in iskrenostjo s samimi seboj in nasploh v življenju je pristen povezava in sprejemanje svojih čustev in občutkov.

»Zahodna civilizacija« deluje in spodbuja zanikanje, ignoriranje, tlačenje in sprenevedanje glede čustev in občutkov. Na splošno smo vsi zelo čustveno ranjeni in poškodovani. Naša intima, naš notranji svet, naša srčnost in dušnost so neposredno povezani z našimi najglobljimi čustvi in občutki. Na žalost pa ima velika večina ljudi svoja čustva in občutke globoko potlačene in odrezane od življenja.

Za mene so pravi vzroki kroničnih bolezni ravno tlačenje in zanikanje čustev in emocij (seveda v sodelovanju z podzavestnimi vzorci, programi in zapisi).

Velik izziv za vse nas je priti v stik s svojimi potlačenimi, odrezanimi in zanikanimi emocijami. Neverjetno je, kako ljudje v že ranem otroštvu odrežemo veliko delov sebe, ki jih potem sploh ne čutimo in doživljajmo več. In večina ljudi se tega sploh ne zaveda – da je nekaj na tem se začnemo spraševati takrat, ko se potlačitve manifestirajo v obliki fizičnih ali duševnih bolezni, ali problemih v odnosih ali ostalih področjih.

Umetni deli nas (naše maske)

Velik poudarek dajem tudi na UMETNE DELE NAS SAMIH (NAŠE MASKE), ki so nastali predvsem v ranem otroštvu, ko smo se morali več ali manj na silo prilagoditi staršem in okolici, samo zato, da smo lahko preživeli. Tudi kasneje v življenju, ko smo bili v situacijah, ki so bile šokantne, stresne, boleče in trpeče, smo morali zaradi veličine ali globine šoka ali travme »zapreti« del sebe; saj če tega v tistem trenutku ne bi naredili, bi težko preživeli.

Zaradi teh mask (umetnih, ego delov nas samih) ne živimo resničnih delov sebe. V večini primerov se mask sploh ne zavedamo, saj so nastale v zgodnjem otroštvu ali pa v stresnih situacijah kasneje v življenju. Pod njimi so vedno bolečina, stiska, upor, konflikt ali katerokoli drugo čustvo, ki ni v ravnovesju z nami.

Osebno menim, da je vzrok za nastanek mask poškodovan »notranji otrok«.

Naše sence, temačni in zanikani deli nas samih

Pri osebnostnem, predvsem pa pri duhovnem razvoju se moramo »hočeš nočeš« soočiti tudi s svojimi temnimi in senčnimi deli nas samih ter jih sprejeti. Glede na izkušnje z ljudmi (tudi tistimi, ki naj bi se ukvarjali z osebno in duhovno rastjo) pa se ljudje teh delov zelo bojijo ter bežijo stran, jih zanikajo, ignorirajo in kompenzirajo na mnoge načine.

Vsak od nas nosi v sebi svojo »temo« – svoje »temačne dele sebe«. To ni nič slabega in ne pomeni, da smo slabi in črni ter da smo grešni in krivi. To je samo del življenja in naše dušne poti.

V osnovi so naši temni deli samo tisti deli nas, ki nimajo ljubezni. To so deli, ki smo jih v preteklosti odrezali in jih od takrat ignoriramo. Nekaj, kar je v temi in brez ljubezni zaprto dolgo časa, postane »umazano, črno in neprijetno«. Tako na prvi pogled izgledajo tudi deli nas, ki jih dolgo časa nismo marali in sprejemali.

Če sprejmemo, da obstajajo prejšnja življenja ali celo vzporedna življenja, potem lahko sprejmemo tudi, da smo v nekaterih življenjih bili dobra oseba in živeli iz dobrih lastnosti, v nekaterih pa smo lahko bili zelo slaba oseba in delali grozne stvari. In ti deli lahko še vedno bivajo v našem polju, ravno tako pa tudi posledice, ki so nastale zaradi njihovih dejanj. Morda moramo sprejeti v sebi del nas, ki je bil nekoč morilec, posiljevalec, tiran ipd. Tukaj bi rad poudaril, da večina novodobne duhovnosti te nivoje uravnoveša samo z umskim in duhovnim ozaveščanjem, ki pa deluje samo ne teh ravneh. Pravo zdravljenje se zgodi, ko dejansko začutimo jedro občutkov, ki so jih povzročila dejanja in njihove posledice. Gre za čutenje globoke ponižnosti, žalosti, krivde, sramu, odpuščanja in čustvenih ran, ki so nastali na tej poti. Priti moramo do nivoja, da čutimo čustva in občutke in ne samo, da ozaveščamo uvide.

Uravnavanje energetskih poti in centrov v telesu

Gre za uravnavanje čaker, meridianov in poti ob ali v hrbtenici z namenom, da se odprejo kanali za večji ali boljši energetski pretok.

Pri osebni in duhovni rasti ter pri zdravljenju kateregakoli dela nas je zelo pomembna vitalnost. Brez vitalnosti in pretočnosti energija stoji na mestu, s tem pa se kopičijo energetske gmote, ki lahko ustvarjajo bolezni in neravnovesja.

V vsakodnevnem življenju je potrebno vzdrževati vitalnost. Pri tem je zelo dobrodošla fizična aktivnost.

Pomoč in podpora pri boleznih in poškodbah

Če ima oseba zdravstvene težave, kot so fizične bolezni, poškodbe in pa čustvene in psihične (duševne) bolezni, damo velik poudarek podpori pri celjenju in uravnovešanju teh stanj.

Več o tem preberite v poglavju »zdravljenje bolezni/poškodb«.

Šoki, travme in dogodki, ki so nas zaznamovali

Če oseba izpostavi kakršnokoli travmo ali dogodek, ki jo je specifično zaznamoval, je na terapiji večji poudarek na tej situaciji. Obstajajo različni tipi travm in šokov, odvisno od tega, ali se je nekaj pripetilo v ranem otroštvu ali kasneje, ali je bilo vključeno fizično, čustveno, mentalno ali dušno telo, ali je šlo za intimo ali ne, ali se je travmatična situacija zgodila enkrat ali se je dogajala v daljšem časovnem obdobju itd.

V teh primerih ne gre toliko za osvobajanje »česarkoli« iz osebe, temveč gre bolj za negovanje, celjenje in uravnovešanje aspektov osebe. Gre za to, da oseba počasi – z ljubeznijo in sočutjem – spet sprejme dele sebe, ki so bili ranjeni, poškodovani, zlomljeni in odtrgani. Pomembno vlogo igra stik z našimi intimnimi čustvi, čutenjem, zaupanjem, strahovi, telesom, s svojim srcem in dušo.

Če se zdravijo travme, ki izhajajo iz otroštva, potem je zelo pomembno zdravljenje t.i. »notranjega otroka«, ki se razlikuje od »duhovnega« zdraviteljstva. Zdravljenje notranjega otroka zahteva bolj »prizemljene«, vendar vseeno dušne pristope, ki nas popeljejo v direktna občutenja in soočenja s svojimi čustvi ter občutki, brez olepšav in dodatkov.

Nekaj primerov travmatičnih in šokantnih situacij: smrt bližnjega, bolezni in poškodbe, nesreče, zlorabe, odvisnosti, stresne in šokantne situacije, travmatično otroštvo (katerekoli dinamike, stanja in atmosfere, ki so kakorkoli poškodovale otroka in ostale člane), kratkotrajna ali dolgotrajna stanja čustvene ali duševne labilnosti (če oseba odrašča v družini s fizičnim, čustvenim ali psihičnim nasiljem oziroma v družini, kjer so starši čustveno in osebnostno zaprti in poškodovani, ipd.).

Vračanje in aktivacija resničnih delov nas

Ko je del nas ranjen, poškodovan ali ujet v preteklost, ne more aktivno in svobodno živeti svojega življenja. Tem delom lahko rečemo, da »spijo«, da so potlačeni, neizživeti, zatrti, neizraženi, da so v strahu in podobno. Lahko govorimo o povsem preprostih, zemeljskih delih nas, ki se aktivirajo – na primer takrat, ko se začnemo ukvarjati s kakih hobijem, športom, glasbo ali aktivnostjo in s tem postanemo bolj komunikativni ter odprti. Lahko pa govorimo tudi o »nevidnih« nivojih, ki bi jih ezoteriki označili za duhovna znanja in zavest.

Ko se zgodijo in izvršijo glavne osvoboditve in uravnovešanja, je namen, da se osebi povrnejo in aktivirajo njegovi resnični aspekti. Teh delov in aspektov je ogromno, saj gre za holografske nivoje.

Velika večina ljudi ne živi in se niti ne zaveda svojih resničnih potencialov. Osebno mislim, da tudi veliko tistih, ki se kakorkoli ukvarjajo z duhovnostjo, tega ne živi, saj delujejo preko tehnik, tradicij in učiteljev ter prevzemajo njihove zavesti in učenja namesto da bi imeli lasten pretok in lastno linijo, ki bi jo lahko poimenovali »Višji jaz«.

V današnjem času obstaja veliko novih tehnik, ki nam preko različnih stopenj »energetskih polj«, »mrež« in »energij« pomagajo uravnavati naše energijsko polje. Zavedati se moramo, da dejansko ne rabimo zunanjih tehnik in učiteljev, da bi živeli aspekte nas samih. Vse, kar moramo narediti, je to, da razširimo svojo zavest in jo aktiviramo (preko našega Višjega jaza in holografskih nivojev). Integriramo dele in aspekte nas, ki imajo ta znanja in modrosti, ter jih preko svetlobnega telesa, duše in srca vnesemo v svoje telo tukaj in sedaj.

Prejšnja življenja

Če je oseba pripravljena oziroma če ima željo, na terapijah ozaveščamo tudi prejšnja življenja. Edini namen raziskovanja prejšnjih življenj so vzorci, ki izvirajo iz njih, in vplivi, ki jih imajo na naše sedanje življenje. Telo samo »pokaže« vzorce ali ostanke prejšnjih življenj, ki so še vedno aktivni in neuravnovešeni. Pomembno pri celotni zgodbi prejšnjih življenj je to, da oseba sama ozavesti, kaj sta bila lekcija in sporočilo prejšnjega življenja, saj se s tem osvobodijo vsi deli osebe iz tistega obdobja in specifičnega kraja, ki so bili ujeti in ki so v njenem telesu še tudi sedaj.

Tega veliko zdraviteljev ne izvrši, zato celotna zgodba enega življenja ni zaključena in se mora oseba večkrat vračati v neko življenje, da spozna učenje in lekcijo. Pri prejšnjih življenjih sta pomembna vzorec in lekcija, ki se lahko pojavljata v nešteto življenjih – dokler ne dovršimo lekcije, si bomo v nedogled ustvarjali situacije, ki nam bodo dale možnost preseganja in rasti. Zato imamo lahko veliko življenj z istim sporočilom.

Hkrati je pomembno tudi zavedanje, da smo bili pri nekaterih dogodkih v zgodovini prisotni kot zavest ali kot duh in smo v taki obliki opazovali nek dogodek in se poistovetili z njim, nismo pa ga doživeli v fizični obliki. Precej ljudi namreč goji prepričanje, da so bili neka specifična oseba, čeprav so situacije morda doživljali le preko kolektivne zavesti. Tako smo npr. lahko bili v času Jezusa Kristusa prisotni kot zavest, ne pa nujno kot fizična oseba.